Pred 150 leti so na Igu odkrili prvo kolišče. To je bil šele začetek

Letos mineva 150 let, odkar so na Ljubljanskem barju, na območju današnje občine Ig odkrili prvo koliščarsko naselje. Od leta 1875 so našli kar 40 koliščarskih naselbin, zadnjo leta 2009 na območju Ljubljane. Obletnico bodo v Društvo Fran Govekar danes obeležili s prireditvijo na ploščadi pred Morostigom.

Dogajanje se začenja ob 19. uri z brezplačnim vodenjem po razstavi Koliščarji z Velikega jezera in Morostigu, razstavo koliščarskih slik društvene likovne skupine, koliščarsko delavnico za najmlajše, koncertom ter predavanjem Petra Turka z naslovom Dežman in odkritje kolišč na Igu.

Prireditev bo potekala na ploščadi pred Morostigom, v primeru slabega vremena pa v dvorani Centra Ig.

Ljubljansko barje poseljeno več kot 7.000 let

Najstarejša sled človeka na Ljubljanskem barju sicer sega v obdobje med starejšo in mlajšo kameno dobo. Prva večja poselitev barjanske kotline je bila pred najmanj 7.000 leti. Najstarejše ižansko kolišče leži ob novi strugi potoka Resnik, prve ostanke pa je odkril kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani Karl Dežman.

Številne ostanke koliščarske kulture, ki so se ohranili zaradi vode v barjanskih tleh, hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana in v Narodnem muzeju Slovenije.

Dediščina kolišč je od leta 2011 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, tri leta pozneje pa je bila razglašena še za kulturni spomenik državnega pomena. S tem je koliščem po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost in prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4.500 let.